Čist dom ni posledica enega samega čiščenja, temveč vsakodnevnih navad, ki preprečujejo nabiranje umazanije. Namesto da se osredotočimo na občasna generalna čiščenja, je bolj smiselno razviti rutino, s katero sproti ohranjamo higieno vseh površin in prostorov. Tak pristop dolgoročno zmanjša napor in prepreči razvoj bakterij.

Čiščenje ne pomeni zgolj pospravljanja predmetov, temveč redno odstranjevanje prahu, madežev, vlage in ostankov hrane. Namen teh preprostih navad je preprečiti, da se umazanija sploh začne nabirati. V nadaljevanju sledi šest učinkovitih navad, s katerimi ohranimo dom čist dan za dnem.

1. Redno brisanje najpogosteje uporabljenih površin

Površine, ki se jih pogosto dotikamo, hitro postanejo gojišče bakterij. Mednje spadajo kuhinjski pulti, ročaji, kljuke, stikala za luči in umivalniki. Če jih vsakodnevno obrišemo z vlažno krpo in blagim čistilom, preprečimo nalaganje maščob, mikrobov in prahu.

Zvečer pred spanjem si vzamemo nekaj minut za hitro čiščenje teh mest. S tem preprečimo, da bi se umazanija zažrla ali postala trdovratna. Zakoreninjenje te navade v dnevno rutino zagotavlja stalen občutek svežine in zmanjšuje potrebo po agresivnejših čistilih.

2. Brisanje tal v kuhinji in kopalnici

Voda, drobtine in ostanki hrane ustvarijo pogoje za razvoj bakterij in plesni. Vsak dan jih obrišemo z mokro krpo ali uporabimo razpršilo z blagim razkužilom. Tako preprečimo, da bi umazanija postala del talne površine. Če imamo doma hišne ljubljenčke, je priporočljivo, da tla brišemo pogosteje, saj dlake in blato dodatno obremenijo čistočo.

Čiščenje tal v kuhinji
Čiščenje tal v kuhinji z mokro krpo vam bo vzelo le dve minuti na dan.

Tla v kopalnici so vsakodnevno izpostavljena vlagi, lasem, ostankom mila in prahu, zato jih čistimo redno, vsaj dva do trikrat tedensko. Uporabimo toplo vodo z blagim razkužilom in mehko krpo ali čistilec s šobo, s čimer odstranimo tudi morebitne ostanke vodnega kamna ob robovih.

3. Čiščenje gobic, krp in metlic

Pripomočki za čiščenje hitro postanejo vir bakterij, če jih ne vzdržujemo. Gobice za pomivanje posode, krpe in metlice je treba redno prati ali razkuževati. Priporočljivo je, da gobice zamenjamo vsak teden, krpe pa operemo pri visokih temperaturah vsaj dvakrat tedensko.

Pri čiščenju imejmo v mislih uporabo naravnih sredstev, ki so nežna do površin in prijaznejša do zdravja ter okolja. Za kuhinjske pulte, mize in druge trde površine pripravimo raztopino vode in belega kisa v razmerju 1 : 1, ki učinkovito odstranjuje maščobo in bakterije. V kopalnici za odstranjevanje vodnega kamna uporabimo limonin sok ali pasto iz sode bikarbone, ki jo nanesemo na robove in pustimo delovati nekaj minut.

4. Redno čiščenje kopalniških površin

Kopalnica je prostor z visoko vlažnostjo, kar ustvarja idealne pogoje za plesen in bakterije. Umivalnik, tuš kabina in straniščna školjka naj bodo redno očiščeni z ustreznimi sredstvi. Priporočljivo je čiščenje vsaj dvakrat tedensko, pri večjih gospodinjstvih pa tudi pogosteje.

Čiščenje površin v kopalnici
Za čiščenje keramičnih površin v kopalnici si vzemite čas dvakrat na teden.

Po vsakem tuširanju izperemo stene kabine in obrišemo mokre površine. Tako preprečimo nabiranje vodnega kamna in plesni. Stranišče čistimo s posebnim razkužilom in ščetko, ob tem pa ne pozabimo na ročico splakovalnika in rob školjke.

5. Zračenje in preprečevanje zatohlosti

Vsak dan za nekaj minut odpremo okna, da zamenjamo zrak in poskrbimo za ustrezno vlažnost zraka. Zračenje preprečuje nastanek zatohlih vonjav, plesni in nabiranje prahu na težje dostopnih mestih.

Prostore z največjo vlažnostjo, kot so kopalnice in kuhinje, prezračujemo še pogosteje. V hladnejših mesecih to storimo večkrat na dan za kratek čas. Redno kroženje zraka zmanjša tudi prisotnost mikrobov v zraku in izboljša splošno počutje.

6. Čiščenje predmetov, ki se jih pogosto dotikamo

Daljinci, mobilni telefoni, računalniške miške in tipkovnice so pogosto spregledani pri čiščenju. Na njih se nabira veliko bakterij, saj jih redno uporabljamo, a redko čistimo. Vsakih nekaj dni jih obrišemo z alkoholnim robčkom ali krpo, navlaženo z razkužilom.

Predmeti, ki krožijo med več družinskimi člani, zahtevajo še večjo pozornost. Če uporabljamo robčke za razkuževanje, naj se površina po čiščenju posuši na zraku. S tem zmanjšamo možnost prenosa bakterij med uporabniki in ohranjamo higiensko okolje.

Avtor

Lepo pozdravljeni na spletnem portalu, na katerem boste našli koristne nasvete v povezavi z urejanjem stanovanja. Naj vam pomagamo pri izbiri pohištva in ostale opreme, pri čiščenju, vzdrževanju, ogrevanju in prezračevanju.

Comments are closed.